Domov -> Redarstvo

Redarstvo

Sestava

V okviru skupnega organa Medobčinski inšpektorat in redarstvo, je bilo ustanovljeno Medobčinsko redarstvo, ki je pričelo z operativnim delom v aprilu leta 2008. V Medobčinskem redarstvu je poleg vodje redarske službe zaposlenih še pet redarjev.

Občinski redarji opravljajo naloge na podlagi občinskih odlokov vseh sedmih občin soustanoviteljic, Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), Zakona o javnem redu in miru (ZJRM), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o cestah (Zces) ter Zakona o prekrških (ZP).

Občinski redarji opravljajo naloge v predpisani uniformi ter s predpisanimi sredstvi, med katere spada: piščalka, loparček za urejanje prometa, sredstva za vezanje in vklepanje »lisice« in plinski razpršilec. Medobčinski redarji niso oboroženi.

Pristojnosti

Temeljne naloge občinskih redarjev so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed):

  • nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
  • varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
  • skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
  • varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,
  • vzdrževati javni red in mir.


Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:

  • opozorilo,
  • ustna odredba,
  • ugotavljanje istovetnosti,
  • varnostni pregled osebe,
  • zaseg predmetov,
  • zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
  • uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca.


Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) lahko občinski redarji opravljajo pooblastila:
  • urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju,
  • izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju,
  • izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce,
  • opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.

Na podlagi ZCes lahko občinski redarji opravljajo pooblastila:
  • ugotavljajo kršitve določb ZCes o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja,

Urejanje in nadzor prometa je pooblastilo za ustavljanje in nadzor voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki jim jih dajejo zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.

Pri opravljanju nalog po ZPrCP sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti občinskemu redarju zahtevano listino na vpogled.

Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu z zakoni in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.


Na podlagi ZJRM opravljajo občinski redarji pooblastila s področij prekrškov:
  • nedostojno vedenje,
  • beračenje na javnem kraju,
  • uporaba nedovoljenih predmetov,
  • poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,
  • pisanje po objektih,
  • vandalizem,
  • nedovoljeno kampiranje,
  • ščuvanje in razkazovanje živali z namenom povzročitve strahu ali ogroženosti,
  • neupoštevanje zakonitega ukrepa uradne osebe.
  •  

Zakon o prekrških, določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo.

Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju, čim natančnejšo navedbo lokacije kršitve, opisi del oz. opis nepravilnosti, navedbo kršitelja, če je znan, čas kršitve ter druge podatke, ki so pomembni s stanjem predmeta prijave. Lažniva prijava je kazniva po 39. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07, ZIN-UPB1) in se kaznuje s denarno kaznijo 500 evrov. Inšpektor je po določbi 2. odstavka 16. člena istega zakona dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.